»Pisanje je bilo zame nepozabno potovanje odkrivanja.«

»Težko vodo sem vedno pisala nekje med deseto zvečer in drugo zjutraj, po službi.«

»Še zdaj včasih premišljujem o zgodbah, ki bi jih lahko povedale stvari, če bi znale govoriti.«

»Roman sem tako napisal, v enem zamahu, v enem samem neprekinjenem gibu, ki ni terjal pike.«

»Pomembno se mi je zdelo zapisati en delček nekega obdobja, ki smo ga doživeli in kako smo ga takrat doživljali.«

»Odločil sem se, da ne bom več pisal romanov, in da če torej pišem, pišem iz sebe in o sebi, o tem, kar se dogaja okoli mene.«

»Zdaj sem v sedemdesetih letih, ne vem, koliko romanov bom lahko še napisal. Zato sem bil trdno prepričan, da moram to zgodbo napisati z ljubeznijo in si vzeti na pretek časa, da jo dokončam.«

»V 25 dneh sem napisal prvi roman. Nisem vedel, ali je dober, zato sem ga poslal bratrancu Goranu Tribusonu v Zagreb. Goran je namreč zelo priljubljen pisatelj. Rekel je, da ni slabo.«

»No, ampak v resnici rad dajem izjave tipa 'Nikoli ne bom napisal dolgega romana!'«